DomovVsebinaPrva pomoč v gorah

Prva pomoč v gorah

Prva pomoč so ukrepi, ki jih izvedemo pri poškodovani ali oboleli osebi pred prihodom medicinsko usposobljenih strokovnjakov (PD Ljubno 2012).

Prvo pomoč je v nujnih primerih po svojih sposobnostih in močeh dolžan poškodovani osebi nuditi vsak (Alpinistični odsek Rašica 2013). Pri tem moramo paziti na varnost in da s svojimi ukrepi ponesrečencu ne poslabšamo zdravstvenega stanja (PD Ljubno 2012).

pp1

pp2

Ko naletimo na nekoga, ki potrebuje našo pomoč je zelo pomembno, da ohranimo mirno kri, na hitro presodimo, kako huda je nesreča, ocenimo morebitno tveganje za ponesrečenca in za nas ter čim hitreje ukrepamo (PD Ljubno 2012).

Ukrepanje mora biti sestavljeno iz sledečih korakov (PD Ljubno 2012, Alpinistični odsek Rašica 2013):

  • Varnost: poskrbimo za varnost in se lotimo hitrega pregleda ponesrečenca
  • Odzivnost: najpomembnejša je ugotovitev, ali so potrebni takojšnji ukrepi za ohranjanje življenja in ali gre za hude, smrtno nevarne poškodbe ali bolezni. Potrebna je hitra ocena obsega oceno stanja zavesti, dihanja, krvnega obtoka in ugotavljanja morebitnih hudih krvavitev. Ob ugotovitvi da je življenje ogroženo, takoj ukrepamo in pokliči pomoč 112. Klic naj vsebuje:
  1. kdo sporoča
  2. kdo se je ponesrečil
  3. kaj se je zgodilo
  4. kje se je zgodilo (opis kraja)
  5. kdaj se je zgodilo
  6. zdravstveno stanje in število ponesrečencev
  7. vremenske razmere na kraju nesreče

pp3

  • Če pri hitrem pregledu izključimo življenjsko ogroženost, se lotimo natančnejšega pogovora s ponesrečencem in pričami, ter pregleda, da ugotovimo simptome
  • Sledi ugotovitev okoliščin dogodka, če je nezavesten mu preiščemo žepe, če ima morda pri sebi kakšne tablete proti alergijam, epilepsijo, sladkorno bolezen…
  • Pregled ponesrečenca mora biti nežen natančen, ponesrečencu povemo kaj bomo storili in ga skušamo čim manj premikati. V času ko čakamo zdravniško pomoč moramo biti pri njemu in bodriti, miriti.
  • Ponesrečenca zaščitimo pred mrazom, soncem, vetrom, dežjem…

Ker je dobro, da vemo, kako ravnati pri najpogostejših poškodbah (Gorniki Brestanica), zato v nadaljevanju sledi njihov kratek opis.

Poškodba kože in skeleta

Predstavljajo najpogostejšo poškodbo (Gorniki Brestanica).

Rane in krvavitve

Krvavitve lahko povzročijo smrt poškodovanca v zelo kratkem času. Delimo jih na: zunanje (dobro vidne in jih pogosto lahko zaustavimo) in notranje (težko prepoznavne in jih tudi ne moremo zaustaviti, pogosto je na koži vidna samo modrica) (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Pri zunanjih krvavitvah rano najprej dobro očistimo. Če pri tem nimamo čiste vode, pustimo, da iz nje nekaj trenutkov teče kri. Rane ne spiramo z alkoholom, antibiotiki ali dezinfekcijskimi praški (Gorniki Brestanica).

Sledi zaustavitev krvavitve pri čemer je v primeru močnejše krvavitve potrebna kompresijska obveza (Gorniki Brestanica). Pritisnemo na mesto krvavitve. Pri obsežnejših krvavitvah najprej izvedemo pritisk na področno arterijo in tako preprečimo dotok krvi v prizadeti del. Nato naredimo kompresijsko obvezo (Alpinistični odsek Rašica 2013). Slednje pomeni, da rani prekrijemo z gazo, nekajkrat ovijemo s povojem ali trikotno ruto, ter jo postavimo na leseno ploščno ali podoben trd predmet in povijemo do konca. Pri tem pazimo, da ne povijemo pretesno in s tem oviramo krvni obtok v poškodovanem predelu. Če rana ne krvavi preveč jo po čiščenju prelepimo z obližem ali uporabimo prevezo (Gorniki Brestanica).

Pri notranjih krvavitvah sami ne moremo zaustaviti krvavitve, ampak se držimo navodil v zgornjem odstavku in čakamo na strokovno pomoč (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Poškodovanca namestimo v položaj z nizkim vzglavjem in dvignjenimi nogami ter redno preverjamo stanje okončine in kompresijske obveze (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Ugrizi živali

Poseben primer predstavljajo ugrizi živali, saj ja takšna rana močno kontaminirana z bakterijami, ki izvirajo iz sline živali. Potrebno je zelo agresivno izpiranje z najčistejšo tekočino, ki jo imamo pri roki. Nato rano le rahlo obvežemo ali jo pustimo na zraku – zaradi zapletov z infekcijami rane ne zapiramo. Ob vrnitvi domov je priporočen obisk zdravnika in preveriti zadnje cepljenje proti tetanusu (Gorniki Brestanica).

Zlomi

Glavno je, da ločimo med: zaprtim zlomom (površina kože ni prekinjena) in odprtim zlomim (površina kože je prekinjena). Odprtih zlomov ni težko prepoznati, pri zaprtih pa smo pozorni na oteklino oziroma bolečino na mestu zloma in omejeno gibljivost prizadetega dela. Tudi če obstaja le sum na zlom, se ravnamo kot da je do zloma resnično prišlo (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Pri zlomih je osnovna prva pomoč mobilizacija (Gorniki Brestanica). Če gre za odprt zlom, najprej ustavimo krvavitev in rano obvežemo (Alpinistični odsek Rašica 2013). Izbor mobilizacijskega sredstva zavisi od naše izvirnosti: veje, lesene plošče ipd. Ud mobiliziramo preko dveh sosednjih sklepov (razen gležnja in zapestja). Pozorni moramo biti na morebitne notranje krvavitve (odsotnost pulza stran od zloma) ali poškodbe živcev (mravljinčenje, odsotnost občutka za dotik). Kljub temu, da so tehnike mobilizacije nekoliko intuitivne je znanje dobro obnavljati (Gorniki Brestanica).

pp4

Poškodbe zaradi mraza

Podhladitev

Podhladitev je padec temperature telesnega jedra (notranji organi, možgani) pod 35 stopinj Celzija.. Ker merjenje temperature jedra ob najdbi podhlajene osebe v hribih seveda ni možno, si za oceno podhlajenosti pomagamo z naslednjimi znaki in ukrepamo kot je navedeno v točkah spodaj (Alpinistični odsek Rašica 2013).

  • Blaga podhladitev – zavest ni motena, prisotno je drgetanje, vznemirjenost, srčni utrip in dihanje sta pospešena.

Podhlajenega zaščitimo pred mrazom, v kratkih požirkih naj pije vroč sladkan čaj, spodbujamo gibanje (Alpinistični odsek Rašica 2013).

  • Zmerna podhladitev –bolnik je zaspan, otopel, ne drgeta, srčni utrip in dihanje sta upočasnjena.

Podhlajenega zaščitimo pred mrazom. Če lahko pije, mu damo vroč sladkan čaj. Če je požiranje moteno, mu ne dajemo ničesar, saj se lahko zaduši! Premikamo ga le, če je nujno. Pozorno ga spremljamo, saj lahko pade v nezavest. V tem primeru ravnamo, kot je zapisano pri hudi podhladitvi (Alpinistični odsek Rašica 2013).

  • Huda podhladitev – bolnik je nezavesten, srčni utrip in dihanje sta komaj zaznavna in neredna.

Podhlajenega položimo v stabilni bočni položaj in zaščitimo pred mrazom, nadziramo utrip in dihanje ter morebiti oživljamo. Za ugotavljanje dihanja/bitja srca si moramo vzeti dovolj časa (vsaj 30 sekund in več), saj ima podhlajeni upočasnjeno dihanje in bitje srca, kar lahko privede do prezgodnje odločitve za oživljanje (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Z zmerno in hudo podhlajenimi moramo ravnati izjemno previdno, saj lahko vsako prekomerno gibanje (tudi masiranje) ali hitro ogrevanje (topla kopel) povzroči motnjo srčnega ritma ali srčni zastoj (Alpinistični odsek Rašica 2013).

pp5

Ozebline

Ozebline so spremembe zaradi vpliva hladnega okolja, vendar temperatur višjih od 0 stopinj C; koža je bleda, svetleča, lahko je zmanjšan občutek za mraz. Posebnih ukrepov prve pomoči navadno ne potrebujemo,najpomembnejše je, da seizognemo mrazu (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Omrzline

Omrzline tako kot ozebline nastanejo zaradi vpliva hladnega okolja, le da je temperatura okolja pod 0 stopinj C. Najprej prizadenejo dele telesa, ki so od jedra najbolj oddaljeni. Pri omrzlinah je najprej potrebno posumiti na podhladitev. V gorskem svetu bo do omrzlin prišlo med gibanjem (plezanje, hoja, …). Če je le možno, zamenjamo npr. mokre rokavice ali nogavice s toplejšimi, suhimi (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Najpomembnejše je, da čim prej najdemo zavetje (koča, bivak), kjer poškodovanca zaščitimo pred mrazom. Tam sprostimo tesno in odstranimo mokro obleko. Poškodovanec naj giblje s prizadetimi okončinami in pije topel čaj. Če je od nastanka omrzlin minilo manj kot 24 ur in ni nevarnosti ponovne izpostavitve prizadetega dela mrazu se odločimo za ogrevanje prizadetih okončin v vodi s temperaturo 38–42 stopinj C. Prizadeti del potopimo v vodo za pol ure. Pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani). Omrzlin ne smemo drgniti s snegom ali ogrevati s suho toploto oziroma nad ognjem (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Ker so omrzline rane jih po ogrevanju previdno osušimo, sterilno prekrijemo z več plastmi gaze in narahlo povijemo. Po ogrevanju ne smemo dopustiti ponovnega zmrzovanja! (Alpinistični odsek Rašica 2013).

Bolezenska stanja

Diabetiki

Pri ljudeh, ki se zdravijo z inzulinom se ob premajhnem vnosu hranil ob naporu lahko pojavijo znaki hipoglikemije – zmanjšanje vrednosti sladkorja v krvi. Znaki na katere moramo biti pozorni so: hladna in potna koža, drgetanje, zmedenost lakota, lahko tudi izgubijo zavest. V hipoglikemičnem stanju nikakor ne smemo vbrizgavati inzulina ampak se moramo na omenjene znake hitro odzvati in osebi dati nekaj požirkov sladke pijače ali športni gel z ogljikovimi hidrati. Po izboljšanju stanja mora prizadeta oseba jesti (Gorniki Brestanica).

Piki žuželk

Alergična reakcija na pike žuželk se lahko pojavi takoj ali pa z določenim časovnim zamikom. Znaki na katere moramo biti pozorni so: srbeči podplati in dlani, oteklina na mestu pika, slabost, zmedenost. Pri najhujši obliki alergije, t.i. anafilaksa se pojavijo tudi težave z dihanjem in izguba zavesti. Osebe z znano alergijo na pike morajo načeloma imeti s seboj komplet zdravil, ki je sestavljen iz dveh tablet (antihistamatika in kortikosterioida) in pri zelo hudih oblikah tudi epipena (injektor z adrenalinom). Pomoč mora biti hitra. Osebo položimo v čim udobnejši, polsedeč položaj (Gorniki Brestanica).

Piki kač

V primeru ugriza kače je dobro, da kačo ob ugrizu prepoznate – slednje je v veliko pomoč pri poznejši terapiji. V primeru strupene kače se lokalni znaki delovanja strupa pokažejo po 30 do 60 minutah v obliki oteklin, rdečine, podkožnih krvavitev ter bolečine (Gorniki Brestanica).

Žrtev je potrebno umakniti na varno območje ter jo posesti. Mesto ugriza imobiliziramo in poskrbimo, da leži pod nivojem srca. Rane ne zarezujemo, hladimo ali segrevamo ali poskušamo z usti izsrkati strupa. Lahko si pomagamo z rahlo obvezo, ki upočasni venski obtok krvi vendar pri tem pazimo, da ne oviramo prekrvavitve. Žrtev je potrebno čim prej prepeljati v zdravstveno ustanovo – pri tem pazimo, da se ne napreza preveč (Gorniki Brestanica).

Udari strele

Pri udaru strele je najpogostejši vzrok smrti srčni zastoj (Alpinistični osek Rašica 2013). Največja možnost udara strele obstaja ko se nevihta pripravlja in med samo nevihto. Časovna razlika med strelo in gromom, ki je manjša od 30 sekund predstavlja veliko ogroženost zato je v takšnem primeru potrebno čim prej poiskati zavetišče, kjer počepnemo ter počakamo, da nevihta mine. Z telesa ni potrebno odstranjevati verižic ali drugih kovinskih predmetov saj nisma zaradi njih nič bolj ogroženi. Žrtev udara strele je potrebno takoj prenesti v varno zavetje ter preveriti stanje zavesti, dihanje in pulz. Ob odsotnosti dihanja in pulza je potrebno takoj začeti z oživljanjem. V vsakem primeru je potrebna čim prejšnja pomoč reševalcev (Gorniki Brestanica).

pp6

Literatura:

Alpinistični odsek Rašica. 2013. Alpinistični priročnik: Prva pomoč v hribih.

Gorniki Brestanica. Prva pomoč v Gorah.

Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš